pomenljív -a -o prid., pomenljívejši (ī í) 

  1. 1. ki je tak, da se da iz njega kaj spoznati, dojeti: odgovoril je s pomenljivim naglasom; pomenljiv nasmešek, pogled / obraz portretiranca je plastičen in pomenljiv / pomenljive sanje
  2. 2. knjiž. pomemben, važen: to je bil pomenljiv čas; odkritje je za razvoj znanosti zelo pomenljivo

pomenljívo prisl.: pomenljivo se nasmehniti, zakašljati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek