pomevljáti -ám dov. (á ȃ) 

  1. 1. krajši čas mevljati: v zadregi je malo pomevljal in takoj odšel / pomevljal je z ustnicami, spregovoril pa ni / z mize je pobral drobtino kruha, jo dal v usta in pomevljal zgrizel
  2. 2. ekspr. zamrmrati, zamomljati: nekaj je pomevljal, a ga ni nihče razumel



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek