pomežikováti -újem [məžinmežnedov. (á ȗ) 

  1. 1. zapirati in odpirati oči: od močne svetlobe je kar pomežikoval
  2. 2. z zapiranjem in odpiranjem oči, zlasti enega očesa, izražati kaj, opozarjati na kaj: pomežikoval ji je in se ji smehljal; ženske so si pomenljivo pomežikovale / pomežikuje na pijačo, ki je na mizi
  3. 3. ekspr. prižigati se in ugašati; utripati: semafor je enakomerno pomežikoval // dajati vtis utripanja, ukinjanja svetlobe: zvezde pomežikujejo z jasnega neba

pomežikujóč -a -e: pomežikujoč je zatrjeval, da pri stvari ni sodeloval



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek