pomígniti -em dov. (í ȋ) 

  1. 1. narediti gib z delom telesa: pomigniti z roko
  2. 2. z gibom izraziti kaj: pomignila mu je, naj prinese stol / nič ni rekel, le z rameni je pomignil zmignil, skomignil // z gibom roke, prsta
    1. a) povabiti, poklicati: voznik prijazno pomigne pešcu, naj prisede
    2. b) usmeriti pozornost: pomignila je proti kuhinji; pomigne na fanta, ki je sedel v bližini
      ● 
      ekspr. če mu samo z mezincem pomignejo, bo takoj na njihovi strani že ob najmanjši ponudeni priložnosti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek