pomík -a (ȋ) glagolnik od pomikati ali pomakniti: pomik proti vratom / vsak pomik fronte za nekaj metrov je zahteval mnogo človeških žrtev
 
strojn. dolžina, za katero se pomakne obdelovanec ali rezilno orodje pri odrezovanju na obdelovalnih strojih



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek