pomilostíti -ím dov., pomilostíl in pomilóstil (ī í) delno ali popolnoma oprostiti kazen obsojencu: zločinca kljub prošnji niso pomilostili; vsako leto pomilostijo nekaj zapornikov

pomiloščèn -êna -o: bil je obsojen na smrt, potem pa pomiloščen na dosmrtno ječo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek