• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pomračíti -ím dov., pomráčil (ī í) knjiž. 

  1. 1. narediti mrko, neprijazno: nove skrbi so mu pomračile obraz; ob slabi novici se je pomračil
  2. 2. narediti nejasno, zmedeno: bridkost mu je pomračila duha
    ●     knjiž. um se mu je pomračil postal je duševno bolan

pomračíti se postati mračen, temen: nebo se je pomračilo / luna se je pomračila; brezoseb. pomračilo se je zmračilo se je

pomračèn -êna -o: pomračen spomin; sonce bo deloma pomračeno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek