• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ponikoválnik -a m (ȃ) knjiž., redko pokončna cev v tleh za odvajanje vode s površja; požiralnik: cestni, dvoriščni ponikovalnik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek