• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ponočník -a m (í) 

  1. 1. ponočnjak: druži se s ponočniki in pijanci
  2. 2. veter, ki piha ponoči; nočnik: z gor je zapihal ponočnik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek