• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ponoríti -ím dov., ponóril (ī í) ekspr. narediti, povzročiti, da kdo nespametno, nerazsodno ravna: pijača ponori človeka / njena lepota ga je ponorila

ponorjèn -êna -o: otroci so bili kakor ponorjeni



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek