1. ki ima občutek velike etične, moralne vrednosti:zelo ponosen človek / ponosen narod // nav. ekspr. ki vsebuje, izraža tak občutek:pogledal nas je s ponosnim pogledom; njena ponosna hoja / na ponosnem čelu se je kazala skrb / to nam je povedal s ponosno odkritosrčnostjo
2. v povedni rabi, v zvezi z nazelo zadovoljen zaradi pozitivnih lastnosti
a) samega sebe:če sem se spomnil na svoje ravnanje, sem bil ponosen nase / ponosen na svojo hrabrost, uspehe / ponosna je na svoje lepe lase / lahko smo ponosni na svojo preteklost / delavci so ponosni na svojo tovarno / ekspr. biti ponosen na svojo angleščino znanje angleškega jezika
b) koga drugega:biti ponosen na sina
3. ekspr. mogočen, veličasten:nad nami se pne ponosni lok mostu; pred seboj je zagledal ponosne vrhove gor
ponôsno prisl.:ponosno hoditi; ponosno nam je predstavila sina odličnjaka; ponosno se je trkal na prsi
Dostopnost