• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ponúniti se -im se dov. (ú ȗ) knjiž., redko postati redovnica: njegova hči se je ponunila
● ekspr. ta ženska se je čisto ponunila živi osamljeno, zdržno



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek