• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

poóbčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) zastar. posplošiti: dejstvo je poobčil iz nekaj primerov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek