poostríti -ím dov., poóstril (ī í) 

  1. 1. narediti kaj (bolj) ostro: poostriti konico / zastar. poostriti koso nabrusiti
  2. 2. nav. ekspr. narediti kaj (bolj) strogo: poostriti kazen, kontrolo, predpise; ukrepi so se poostrili / nenadoma je poostrila glas; skrbi so ji poostrile obraz; poteze na obrazu so se mu poostrile
  3. 3. knjiž. napraviti bolj sposobnega za sprejemanje dražljajev; izostriti: divjina jim je poostrila čute; takrat sta se mu poostrila sluh in vid
  4. 4. knjiž. narediti kaj vsebinsko bolj opredeljeno, izdelano: poostriti kriterije za kaj / poostriti probleme, vprašanja
  5. 5. nav. ekspr. povečati, okrepiti: poostrili so budnost, previdnost / poostriti boj, napad / nesreča je težave še poostrila; hudi časi so se še poostrili / nesoglasja so se po tem dogodku še poostrila zaostrila
    ● 
    knjiž. zarja je poostrila vrhove gor izostrila

poostrèn -êna -o: poostren boj, napad; poostreni odnosi; poostreni varnostni ukrepi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek