popeljáti -péljem tudi -ám dov., popêlji popeljíte; popêljal (á ẹ̄, ȃ) nav. ekspr.
1. s prevoznim sredstvom spraviti kam:sedi, popeljem te do mesta, v mesto; naložila sta sode, da jih popeljeta v zidanico odpeljeta // s čolni so jih popeljali na izlet peljali
2. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam gre:popeljal je otroka čez cesto; vsak dan ga popelje na sprehod
3. omogočiti, da kdo
a) kam pride:steza vas popelje do pastirske koče / popeljati ljudi k velikim nalogam in uspehom / on je popeljal revolucijo naprej
b) kaj spozna, se s čim seznani:filmske kamere nas bodo popeljale v svet pod morjem; roman popelje bralca v pohorske gozdove / popeljal jo je v visoko družbo ● star. popeljati dekle pred oltar poročiti se z njo
popeljáti se
1. poleteti z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili:kragulj se je popeljal nizko nad jato kokoši
2. zdrsniti:čez plaz so šli previdno, da se ne bi popeljali v brezno; popeljati se po bregu navzdol