• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pópkar -ja m (ọ̑) nar. žepni nož z enim pregibnim rezilom in lesenim ročajem; pipec: s popkarjem si je odrezal košček klobase
♦ zool. ptica pevka s kratkim, debelim kljunom; (veliki) kalin



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek