popláčati in poplačáti -am dov. (á á á) 

  1. 1. v celoti plačati, poravnati: poplačati dolgove, škodo
  2. 2. narediti, dati komu kaj kot nadomestilo, odškodnino: poplačati delo, trud / poplačati dobroto z nehvaležnostjo / kot vljudnostna fraza s čim, kako naj ti to poplačam; pren. lep razgled nas je poplačal za težko pot
     
    knjiž. za to te bom še poplačal se ti bom maščeval

popláčan -a -o: dolg še ni poplačan; njegov trud je bil bogato poplačan



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek