• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

popókati -am dov. (ọ́ ọ̑) 

  1. 1. drug za drugim počiti: kozarci, obroči so popokali / hlačni šivi so popokali
  2. 2. pog., ekspr. postreliti: postavili so jih ob zid in popokali
  3. 3. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: poslušalci so skoraj popokali od smeha



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek