posámič prisl. (ȃ) izraža, da je dejanje ločeno izvedeno in porazdeljeno na večje število enot: učenci naj najprej berejo posamič, potem pa skupno; gostje prihajajo posamič ali v skupinah; vstopajte posamič po eden // če so bile veje pretežke, sta jih vlačila posamič vsako zase // redko vsako jajce zavij posamič posebej, zase