poscáti -ščíjem tudi -ščím dov., poščíj poščíjte tudi poščì poščíte; poscál (á í, í) vulg. zmočiti s sečem: poscati zid; poscati si čevlje

poscáti se izprazniti sečni mehur: od strahu se je poscal; poscati se v posteljo nehote, bolezensko izprazniti mehur v spanju // opraviti malo potrebo: iskal je prostor, kjer bi se poscal
● 
vulg. skoraj bi se poscal od smeha zelo sem se smejal; vulg. poščijem in poserjem se na tvoje ukaze izraža veliko omalovaževanje

poscán -a -o: otrok je poscan in joka; poscane hlače / kot psovka smrkavec poscani
 
vulg. od strahu so vsi poscani in posrani zelo se bojijo; vulg. in vse to zaradi take poscane frklje zelo mlade; sam.: smrdi po poscanem



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek