1. nav. mn., navadno s prilastkom celota del, opravil v zvezi z nalogami, obveznostmi, za katere je kdo zadolžen:sam vodi vse bančne, blagajniške, trgovske posle; kreditni, plačilni posli / dekanski, državniški posli; opravljati razredniške, tajniške posle biti razrednik, tajnik // sklepati posle; komisijski posli prodajanje ali kupovanje za določeno drugo osebo // ekspr. to so tvegani, umazani posli ♦polit. odpravništvo poslov diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi, za stopnjo nižje od poslaništva
2. nav. ekspr. dejavnost, navadno gospodarska, za pridobivanje materialnih dobrin:posel jim uspeva; dober, donosen posel / narediti, razdreti posel kupčijo // privatni posel / na svoj posel se dobro razume
3. nav. ekspr. delo, opravilo:določil je vsakemu svoj posel; lahek, neprijeten, vsakdanji posel / lotiti se posla / ženski posel / z njim nočem imeti nobenega posla opravka; imeti posla s strupi ukvarjati se z njimi // šel se je učit mizarskega posla mizarske obrti // delo, zaposlitev:dobiti nov posel; biti brez posla / postranski posel
4. nav. mn., nekdaj najeta oseba na večjem posestvu, graščini za pomoč pri delu, strežbi:imeti veliko poslov; gospodar je bil s posli grob; kmečki posli; prostori za posle ● ekspr. posel je posel izraža, da čustva ne morejo vplivati na denarna, poslovna vprašanja; ekspr. ne vmešavaj se v moje posle ne rešuj mojih problemov, vprašanj; star. spet bo imel precej posla, da jo bo prepričal zelo se bo moral truditi