poséstnik -a m (ẹ̑) nav. ekspr. kdor kaj ima, uporablja: prvi posestnik gradu; posestnik starih knjig / prejšnji posestnik zemljišča // kdor ima posestvo: za soseda ima bogatega posestnika; združiti zemljišča vseh posestnikov / drobni posestnik / zemljiški posestnik / kmečki posestnik
♦ jur. dobroverni posestnik
Dostopnost
Dostopnost