posíp -a (ȋ) 

  1. 1. glagolnik od posuti ali posipati: pesek za posip / padec je povzročil posip kamenja
  2. 2. sredstvo v obliki prahu, zlasti za zaščito kože: vneto kožo posujte s posipom / uporablja svetel posip puder
     
    farm. posip za rane
  3. 3. star. razvaline: ogledovati si posip starega mesta



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek