1. ki (rad) uboga; ubogljiv:poslušen otrok; bila je pridna in poslušna
2. navadno z dajalnikom pokoren:biti poslušen staršem / kdor ni bil poslušen, je bil odpuščen / star. knez je bil poslušen bizantinskemu cesarju podrejen // star. zvest, vdan:vaša najposlušnejša služabnica / poslušen priklon vdan, ponižen ● ekspr. noge mu niso več poslušne ne more več hoditi; slabš. bili so poslušno orodje v njihovih rokah ravnali, delali so po njihovih zahtevah neglede na pravilnost, poštenost ♦ lov. pes je poslušen pozoren na tistega, ki ga kliče, mu ukazuje
Dostopnost