• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

poslúšnost -i ž (ú) 

  1. 1. ubogljivost: starši so zahtevali poslušnost
  2. 2. pokornost, pokorščina: obljubiti, odreči poslušnost; prisiliti koga k poslušnosti; poslušnost zakonom, do zakonov
    ●     ekspr. noge so mu odpovedale poslušnost ni mogel več hoditi
    ♦     lov. preizkusiti poslušnost psa



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek