posnemoválec -lca [u̯ctudilc(ȃ) 

  1. 1. kdor ravna, govori tako, kot ravna, govori kdo drug: nekritičen posnemovalec; posnemovalec svojega vzornika; imel je veliko posnemovalcev / posnemovalec ptičjega petja // kdor prevzema način umetniškega ustvarjanja: bil je le posnemovalec, ne pa izviren ustvarjalec; posnemovalec Jurčiča
  2. 2. kdor dela kaj čemu (dragocenejšemu) tako podobno, da vzbuja vtis pravega: posnemovalec znane slike



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek