posodíti in posóditi -im dov. (ī ọ́) dati komu v začasno uporabo, z obveznostjo, da se to vrne: rad mi je posodil, ker sem mu zmeraj hitro vrnil; posoditi dežnik; za en dan mi posodi knjigo / društvo je posodilo dvorano za razstavo / posoditi na, za visoke obresti
 
publ. igralcu je v filmu posodil glas znan pevec pel namesto njega; nar. vzhodno posoditi komu pot spremiti ga; iti za njegovim pogrebom

posójen -a -o: vrniti posojeno radirko



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek