pospéšnik -a (ẹ̑) 

  1. 1. knjiž. pospeševalec: bil je pospešnik prepirov
  2. 2. avt. pospeševalnik: večkrat je pritisnil na pospešnik, tako da je motor nazadnje le vžgal



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek