postavljáč -a (áekspr. 

  1. 1. kdor kaj postavlja: bil je za postavljača kegljev
  2. 2. kdor se (rad) postavlja, baha: tisti postavljač mi je zelo zoprn; ti fantje so znani postavljači in pretepači



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek