postoríti -ím dov., postóril (ī í) nar. narediti, opraviti: vse je postorila; ob sobotah postori, kar je treba
 
knjiž. kmalu se je postorila noč se je znočilo

postorjèn -êna -o: vse je bilo postorjeno ob pravem času



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek