• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

pošibíti -ím dov., pošíbil (ī í) zastar. oslabiti: bolezen jo je pošibila

pošibíti se 

  1. 1. zašibiti se: nenadoma se je pošibil in padel na tla / od strahu so se ji pošibila kolena / pošibil se je v kolenih
  2. 2. knjiž. ukriviti se, upogniti se: veje so se pod težo snega pošibile



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek