potajíti -ím dov., potájil (ī í) prikriti, skriti: potajiti bolečino, jezo / vse stvari je potajila v torbo / nekaj je potajil pri davkih

potajíti se 

  1. 1. narediti se manj opaznega, manj vidnega: ko ga je zagledala, se je potajila; pes se je potajil in čakal; potajiti se za drevo; potajila se je pri vratih in prisluškovala
     
    ekspr. veter se je potajil nehal pihati
  2. 2. prenehati izražati, kazati svoje misli, nazore: ni se spremenil, le potajil se je

potajèn -êna -o: potajen pogled, smeh; potajena bolečina; potajeno zanimanje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek