1. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo preneha biti žalosten, nesrečen, vznemirjen:potešiti otroka / s svojo obljubo ga je potešila
2. zadovoljiti svojo potrebo, željo po hrani, pijači:potešila je lakoto; potešiti (si) žejo // knjiž. (spolno) zadovoljiti:noben moški je ni mogel potešiti / potešiti poželenje
3. povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito:s cigareto je hotel potešiti jezo / potešiti bolečino / potešiti radovednost
Dostopnost