• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

potešljív -a -o prid. (ī í) knjiž. ki se da potešiti: potešljiv otrok / potešljiva želja po lepoti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek