• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

potíšati -am dov. (ȋ) 

  1. 1. postati tih, tišji: govorjenje je potišalo; brezoseb. v dvorani je potišalo
  2. 2. povzročiti, da postane kaj tiho, tišje: potišati glas, jok / potišati radio / potišati otroke pomiriti, umiriti
  3. 3. ekspr. povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: potišati jezo; razburjenje se je potišalo

potíšan -a -o: govoriti s potišanim glasom; potišano šumenje morja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek