potočíti -tóčim dov. (ī ọ́) s točenjem porabiti: vse vino je že potočil / na veselici so potočili dosti vina prodali
● 
ekspr. niti (ene) solze ni potočil ni jokal; ekspr. nobene solze ni potočila za njim ni jokala; ni žalovala; ekspr. vse solze je že potočila (zaradi žalosti) je zelo, dosti jokala, zato zdaj ne more več jokati

potóčen -a -o: marsikatera solza je bila potočena



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek