potolažíti in potolážiti -im, in potolážiti -im dov. (ī á ȃ; á ȃ)
1. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo preneha biti žalosten, nesrečen, vznemirjen:mati je potolažila otroka; z lepimi besedami jo je potolažil; otrok se hitro potolaži in pozabi / ekspr. potolažiti komu srce / pesem nas je potolažila ●ekspr. ni se mogla potolažiti ni nehala jokati, žalovati
2. zadovoljiti svojo potrebo, željo po hrani, pijači:potolažiti lakoto; s čajem si je potolažila žejo / ekspr. vsaj malo si je potolažil želodec
3. nav. ekspr. povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito:potolažiti očetovo jezo; njeno ogorčenje se ni hotelo potolažiti / razburkano morje se je potolažilo umirilo
potolážen -a -o:potolažen bolnik; njegova radovednost je bila potolažena
Dostopnost