1. izginiti pod (vodno) gladino:kamen je hitro potonil; ladja je potonila sredi morja; odmrli deli polžev potonejo na dno / knjiž. konj in jezdec sta potonila v deroči reki utonila
2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z vizraža nastop stanja osebka, kot ga določa samostalnik:potoniti v sanje, spanec / ves je potonil v dolgove ● ekspr. potonila je v mrak, med grmovje izginila
Dostopnost