• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

potoválec -lca [u̯ctudilc] m (ȃ) 

  1. 1. knjiž. kdor se premika iz kraja v kraj, navadno z raziskovalnim namenom: potovalci so obiskali kraje na severu Sibirije; pogumni, slavni potovalci
  2. 2. star. potnik, popotnik: potovalec se je ustavil pred veliko hišo; v mesto prihaja veliko potovalcev



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek