potóvnica -e ž (ọ̑) knjiž. smer potovanja, maršruta: dati, določiti potovnico
 
ptt popis poti, ki jo mora opraviti dostavljač pri dostavi pošiljk v okoliška naselja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek