• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

potožíti in potóžiti -im dov. (ī ọ́) zaupati komu svoje težave, skrbi: prišel je potožit; nikogar nima, da bi mu potožil; v pogovoru z njim je kaj potožil; meni se lahko potožiš // krajši čas tožiti, tarnati: potožiti zaradi bolečin; potožila je, ker jo je bolelo; ekspr. niti z besedico ni potožil

potožíti se in potóžiti se redko 

  1. 1. pritožiti se: potožil se je predstojniku; mati se ni nikoli potožila čezenj
  2. 2. stožiti se: večkrat se mu potoži po domačem kraju

potóžen -a -o: nikdar potoženo gorje
● ekspr. pri nas doma ni vse v redu, bogu bodi potoženo izraža obžalovanje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek