potrdílen -lna -o prid. (ȋ) s katerim se kaj potrdi, potrjuje: potrdilna odločba
 
jur. potrdilna sodba sodba višjega sodišča, ki potrjuje sodbo nižjega // star. pritrdilen: potrdilen odgovor

potrdílno prisl.: potrdilno odgovoriti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek