1. z besedo, kretnjo izražati, da je kaj prej povedanega ali storjenega v skladu z resničnostjo:s tem potrjuje njegove besede / potrjevati kaj s prisego / zastar. potrjuje njegovim besedam pritrjuje
2. s podpisom, pečatom delati, da postane kaj veljavno, (uradno) priznano:potrjevati dokumente / potrjevati zaključne račune // delati, da postane kaj veljavno, (uradno) priznano sploh:potrjevati že prej sprejete sklepe; formalno potrjevati
3. s podpisom, pečatom izražati, da je kaj sprejeto:potrjevati pošiljke / dov. podpisani potrjujem, da sem pismo prejel
4. kazati pravilnost, točnost česa:odkritja potrjujejo domneve; to naše ugotovitve le potrjuje / današnji knjižni jezik teh besed ne potrjuje nima // navadno v zvezi z vdelati, da je kdo bolj prepričan o upravičenosti česa:potrjevati koga v domnevi, sumu / to ga potrjuje v prepričanju, da je ravnal prav / zastar. ni mogel molče potrjevati njegovega življenja odobravati
5. publ. kazati upravičenost obstoja:s pisanjem v maternem jeziku potrjuje sebe in svoj narod; ob vsaki novi nalogi se organizacija znova potrjuje ● redko vsaka zmaga ga potrjuje v dobrem in odvrača od slabega utrjuje; preg. izjema potrjuje pravilo potrjuje smiselnost njegovega obstoja
Dostopnost