potrobíti in potróbiti -im dov. (ī ọ́) dati signal s hupo: voznik je potrobil, da bi se ljudje umaknili
● 
nar. steklenico vina je sam potrobil popil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek