potrpéti -ím dov., tudi potŕpel; potrpljèn (ẹ́ í)
1. brez izražanja nejevolje prenesti kaj neprijetnega, neugodnega:kar potrpi, saj bo kmalu bolje; to bi še potrpel, vsega pa ne / marsikaj je morala potrpeti pri njej sožitje z njo ni bilo lahko ●ekspr. potrpimo drug z drugim bodimo prizanesljivi do napak drugega
2. ekspr. ne začeti takoj s kakim delom, dejanjem; počakati:potrpel bo še kak mesec, potem mu pa vrnemo / potrpite do kosila; potrpi malo, takoj pridem; potrpite, da pokadim