• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

potúha -e ž (ȗ) 

  1. 1. izkazovanje prevelike popustljivosti komu pri napakah, prestopkih: bil je strog in ni trpel potuhe; brez njene potuhe bi bil boljši / dajati komu potuho; dobiti potuho pri kom
  2. 2. ekspr. neodkrit, neiskren človek: vsi so sami hinavci in potuhe



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek