1. izgovarjati izrazito, s poudarkom:patetično poudarjati posamezne besede; pravilno poudarjati / poudarjati prvi zlog naglaševati
2. z govorjenjem dajati vsebini povedanega, navedenega večjo pomembnost:vsi kritiki so poudarjali kvaliteto drame; poudarjati sodelovanje med vsemi narodi; rad je poudarjal svoje spretnosti // delati bolj izrazito, bolj opazno:rumena barva je še poudarjala njene oči ♦lingv. pridevnik poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
poudarjajóč -a -e:govoril je počasi, poudarjajoč vsako besedo
Dostopnost