poúličen -čna -o prid. (ū) 

  1. 1. ki je na ulici: poulični boji niso ponehali; poulični vrvež; poulično življenje / poulični napev trenutno zelo priljubljen, prepevan // poulična dekleta vlačuge, prostitutke
  2. 2. ekspr. nespodoben, prostaški: zmerjati s pouličnimi izrazi / poulična pesem, popevka



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek