1. opravljati vodilne, voditeljske funkcije v vojaški enoti ali ustrezni ustanovi:poveljevati bataljonu, četi; na desnem krilu je poveljeval novi poročnik / poveljevati trdnjavi // opravljati vodilne, voditeljske funkcije v kaki enoti, skupini sploh:poveljevati mladinski delovni brigadi; poveljevati gasilski četi / poveljevati vesoljski ladji / ekspr. otrokom iz soseske je poveljeval naš najmlajši jim ukazoval, jih vodil
2. izrekati povelja:komandir je poveljeval glasno in razločno / dov. poročnik je poveljeval: na desno ♦voj. poveljevati zbor ukazati vojakom, naj se postavijo v zbor
poveljujóč -a -e:dvignil se je iz rova, poveljujoč: juriš; knjiž. zmotili so ga poveljujoči materini klici ukazujoči ♦voj. javil se je pri poveljujočem oficirju oficirju, ki poveljuje v enoti
Dostopnost