povérjenec -nca (ẹ̑zastar. 

  1. 1. poverjenik, zastopnik: bil je poverjenec Kmetijske družbe
  2. 2. varovanec: slabo skrbi za svojega poverjenca



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek